Smaragdno zelena pot

Tretji dan se še vedno nahajamo v dolini Soče – v njenem srednjem toku. Po panoramski cesti zapuščamo Tolmin in se peljemo mimo številnih naravnih in kulturnozgodovinskih zanimivosti, zaradi katerih je kolesarjenje še bolj privlačno. Do Mosta na Soči se vračamo po isti poti, kot smo prišli – po levemu bregu Soče. Od tu se po asfaltirani cesti in makadamskem odseku pripeljemo do Kanala, kjer prečkamo most iz 16. stoletja, simbol tega kraja. Ta v preteklosti večkrat uničen in obnovljen most, je danes poznan po svetovnem prvenstvu v skokih v reko. Sicer pa si v Kanalu ogledamo še trg Kontrada z Gotsko hišo in župnijsko cerkev Marijinega vnebovzetja (iz leta 1431). Nato kolesarimo v Plave, kraj, kjer so med prvo svetovno vojno potekale številne bitke. Reka se tu umiri in postane leno zavita. Medtem ko kolesarimo po asfaltirani kolesarski stezi, lahko uživamo v spokojnem zavetju Soče. Rastje se ves čas spreminja: bukove gozdove vse bolj nadomeščajo toploljubne rastline in sredozemsko rastje. Gorski vonji se umikajo sredozemskim dišavam. Na koncu kolesarske steze ob reki Soči zagledamo mogočen solkanski most, ki se ponaša z najdaljšim kamnitim lokom železniškega mostu na svetu – pravcata gradbeniška umetnina z začetka 20. stoletja. Iz Solkana smo kar naenkrat v Novi Gorici, ki jo s sosednjo italijansko Gorico povezuje tako imenovani Trg Evrope (Piazza della Transalpina), simbol bratstva teh dveh obmejnih mest.

Na pot se odpravimo v Kobaridu, Tolminu ali Mostu na Soči. V bližini kraja velja obiskati kulturnozgodovinske zanimivosti (italijansko kostnico, Tonocov grad) in edinstvene naravne znamenitosti (slap Kozjak). Ko prečkamo Napoleonov most, zavijemo desno in sledimo levemu bregu Soče proti Tolminu, od koder nadaljujemo proti Mostu na Soči in nato Kanalu, lepem mestecu z baročnim pridihom, katerega simbol je kamniti most čez Sočo. Ta je bil večkrat uničen in nato obnovljen, omenjal pa ga je celo Hemingway v romanu Zbogom, orožje. Še vedno je središče družabnega življenja v kraju, celo do te mere, da je postal odskočna deska, na višini 17 metrov, za znano mednarodno in tudi svetovno tekmovanje v skokih v vodo. Ob desnem bregu Soče, ki postaja vse bolj vijugasta in nam poklanja edinstvene prizore, kolesarimo dalje. Peljemo se skozi kraja Plave in Prilesje s cerkvico svetega Ahaca. Urejena kolesarska pot ob reki nas skozi sotesko pripelje pod drugi pomemben most, tokrat železniški. Ta izjemen izdelek človeških rok stoji na vhodu v Solkan in se ponaša s svetovnim rekordom – s svojimi 4.533 kvadrastimi kamni iz apnenca iz nabrežinskega kamnoloma in 85 metri dolžine je najdaljši enoločni železniški most iz rezanega kamna na svetu. Ko ga prečkamo, se usmerimo proti novemu solkanskemu mostu, ki vodi naprej proti Novi Gorici. Mesto je zraslo po drugi svetovni vojni na slovenski strani (nasproti italijanskega mesta Gorice). Tu velja obiskati železniško postajo zgodovinskega pomena, pred katero se razprostira Trg Evrope, ki je postal nov simbol dveh sosednjih mest. Le nekaj metrov od državne meje je lepo staro mestno jedro tega furlanskega mesta. Na griču na obrobju Nove Gorice je frančiškanski samostan Kostanjevica s cerkvijo Marijinega oznanjenja, knjižnico in grobnico Burbonov, kjer so pokopani zadnji potomci francoske kraljeve rodbine Burbonov.