DESTINACIJE
Vipavska dolina
GALERIJA
POTI
Sveta gora
DOLŽINA
22 km
Vzpon
740 m
Spust
740 m
asfalt
100 %
neutrjeno
0 %
VRSTA POTI
lokalna
ZAHTEVNOST POTI
zahtevna
AKTIVNOST
cestno
Opis poti
Preizkus fizične vzdržljivosti in trdne volje
Krajša gorska etapa za vse kolesarske navdušence nad zahtevnimi vzponi. Na dveh strmih vzponih, od Kromberka do Ravnice in nato na Sveto Goro, boste lahko preizkusili svojo fizično vzdržljivost in trdno voljo.
Začnemo v središču Nove Gorice, enega najmlajših mest v Sloveniji, ki je bilo zgrajeno po drugi svetovni vojni. Od središča sledimo glavni cesti Nova Gorica–Ajdovščina, dokler nas tabla ne usmeri na levo proti Kromberku. Takoj za križiščem zavijemo na desno in vozimo po neprometni cesti do odcepa za Ravnico. Tam se začnemo počasi vzpenjati. Že čez nekaj ovinkov se pripeljemo do renesančnega gradu Kromberk, v kateremu domuje Goriški muzej. Od tam se začne cesta strmo vzpenjati do vasi Ravnica. Na razdalji 2,7 km bomo premagali kar 303 m višinske razlike. V vasi zavijemo na levo ter sledimo tablam za Lokev. Kmalu pridemo do naslednjega odcepa, kjer zavijemo levo v smeri Nove Gorice. Cesta se začne spuščati vse do odcepa za Sveto Goro, takoj za odcepom za Čepovan. Tu se začne 2,6 km dolg strm klanec s povprečnim naklonom 13,7 %. Sveta Gora je znano romarsko središče, kjer se nahaja tudi frančiškanski samostan. Z vrha se nam odpre lep pogled na Novo Gorico in italijansko Gorico, Goriška Brda ter Tržaški zaliv.
S Svete Gore se spustimo v Solkan, kjer nas pozdravi stari železniški Solkanski most čez reko Sočo, ki se ponaša z največjim kamnitim lokom na svetu. Iz Solkana se po glavni cesti odpeljemo proti Novi Gorici, kjer zaključimo naš kolesarski izlet.
Spodnja Vipavska dolina
DOLŽINA
47 km
Vzpon
490 m
Spust
490 m
asfalt
100 %
neutrjeno
0 %
VRSTA POTI
lokalna
ZAHTEVNOST POTI
srednje zahtevna
AKTIVNOST
cestno
družinsko
Opis poti
Kolesarjenje skozi raznoliko vipavsko pokrajino
Kolesarsko potepanje po spodnji Vipavski dolini skozi raznoliko vipavsko pokrajino ne bo pustilo nobenega kolesarja ravnodušnega. Mimo vinogradov in sadovnjakov, skozi vipavske vasi in majhna mesta se vijejo lepe asfaltne poti, ravno pravšnje za tiste kolesarje, ki ne potrebujejo strmih klancev, da bi uživali v vožnji.
Pot se začne v samem središču mesta Nova Gorica. Sledimo glavni cesti Nova Gorica–Ajdovščina v smeri vzhoda. Na začetku se vozimo po malce bolj prometni cesti vse do Ozeljana, kjer se večina prometa usmeri na avtocesto. Od križišča za avtocesto nadaljujemo naravnost proti Ajdovščini. Peljemo se skozi vasi Ozeljan, Šempas in Črniče, v katerih lahko najdemo več odličnih vinarjev in turističnih kmetij, kjer nam bodo z veseljem postregli z domačo hrano in odličnim vipavskim vinom. Od Črnič se spustimo do vasi Selo, kjer zavijemo desno v smeri Dornberka. Tu se začne manj prometna cesta, ki se vije po razgibanem terenu vse do Dornberka. Tam sledimo tablam za Novo Gorico.
Malo naprej od bencinske črpalke zavijemo levo v smeri Gradišča, kamor nas usmeri tudi tabla za vinsko pot. Tam se začne krajši vzpon do vasi Gradišče nad Prvačino, od koder se nato spustimo v Oševljek in naprej do Renč. Na trgu v Renčah zavijemo na levo ter se držimo glavne ulice do table, ki nas usmeri na desno proti Mirnu. Kmalu pridemo do naslednjega križišča, kjer nas tabla usmeri levo proti Mirnu. Sledimo asfaltni poti skozi vasi Merljaki in Vrtoče vse do Mirna, kjer pri vodnjaku zavijemo desno v smeri Nove Gorice. V Mirnu vozimo po glavni cesti do krožišča, kjer zavijemo na desno. Na naslednjem krožišču izberemo prvi izvoz in nato v Biljah sledimo tablam za Novo Gorico. Na svoji desni bomo videli največji strnjeni vinograd v Sloveniji Biljenski griči, ki obsega 250 ha. Od tam se po ravni cesti peljemo skozi vas Vrtojba in mesto Šempeter pri Gorici, kjer se usmerimo proti Rožni Dolini. V Rožni Dolini sledimo tablam za Pristavo.
Po krajšem vzponu bomo prišli do Kostanjevice pri Novi Gorici, kjer se nahaja Frančiškanski samostan. V samostanu so pokopani člani francoske rodbine Burboni, med njimi zadnji kralj te dinastije Karel X. Samostan ima bogato knjižnico, v kateri hranijo 10000 knjig, med njimi tudi 30 inkunabul. Od Kostanjevice se spustimo v Novo Gorico, kjer zaključimo današnji kolesarski izlet.
Dolina Branice
DOLŽINA
47 km
Vzpon
490 m
Spust
490 m
asfalt
100 %
neutrjeno
0 %
VRSTA POTI
lokalna
ZAHTEVNOST POTI
srednje zahtevna
AKTIVNOST
cestno
družinsko
Opis poti
Med domačimi rekreativnimi kolesarji najbolj priljubljena
Pretežno ravninska pot skozi vinograde in sadovnjake po neprometni dolini Branice ponudi tudi krajše vzpone. Ravno toliko, da se nam za kratek čas dvigne srčni utrip.
Pot začnemo v starem mestnem jedru mesta Vipave, ki ga krasi baročni Lanthierijev dvorec. Od tam nas vodi pot po glavni cesti iz Vipave proti Podnanosu v smeri vzhoda. Po daljši ravnini pridemo do križišča, kjer zavijemo na desno proti Štanjelu. V vasi Manče se začne krajši vzpon do odcepa za vas Goče, kjer lahko skrenemo s poti ter se povzpnemo v to vas. Goče so ena najstarejših in tudi najslikovitejših vipavskih vasi, v kateri najdemo več kot 60 kamnitih obokanih vinskih kleti.
Od odcepa za Goče se spustimo v dolino Branice. Kmalu za vasjo Trebižani se cesta odcepi na desno proti Braniku. Sledimo glavni neprometni cesti mimo sadovnjakov, vinogradov in njiv, dokler se ne priključimo glavni cesti Štanjel–Branik. Od tam nadaljujemo proti Braniku. Na levi kmalu zagledamo Rihemberški grad, enega največjih in najbolje ohranjenih gradov v tem delu Slovenije, ki se dviga nad vasjo Branik. Nadaljujemo po glavni cesti do Dornberka, kjer zavijemo desno v smeri Ajdovščine. Pred vasjo Zalošče se zapeljemo čez reko Vipavo, kjer se začne krajši nezahteven vzpon do vrha vasi. Od tu se peljemo do vasi Selo, kjer se priključimo glavni cesti Nova Gorica–Ajdovščina. Predlagamo, da se v Ajdovščini zapeljete skozi center mesta, kjer se nahajajo dobro ohranjeni ostanki rimske utrdbe Castra.Iz Ajdovščine se peljemo skozi vas Budanje, kjer je ob cesti velika romarska cerkev Marije tolažnice žalostnih. Malo naprej je na vzpetini nad glavno cesto dvorec Zemono, do katerega vas pripelje lepa asfaltna pot skozi drevored. V dvorcu Zemono se nahaja znana restavracija Pri Lojzetu. Lahko se sprehodite okrog dvorca, od koder je lep pogled na zgornjo Vipavsko dolino. Iz vasi Zemono se spustite po stranski cesti do Vipave in tako zaključite svoje kolesarsko potepanje.
Predmejski klanec in Gora
DOLŽINA
36 km
Vzpon
1020 m
Spust
1020 m
asfalt
100 %
neutrjeno
0 %
VRSTA POTI
lokalna
ZAHTEVNOST POTI
zahtevna
AKTIVNOST
cestno
Opis poti
Za ljubitelje zahtevnih vzponov
Vzpon do Predmeje in vožnja po Gori je kot nalašč za vse kolesarske navdušence nad zahtevnimi vzponi in neprometnimi potmi. Lepo urejene ceste se vijejo med vasmi po planoti Gora. Vmes pa nas na razglednih točkah pričakajo prelepi razgledi na Vipavsko dolino.
Pot se začne na parkirišču v središču Ajdovščine, ob znamenitih ostankih rimske utrdbe Castra. Nadaljujemo po sprehajalni poti preko mostu čez reko Hubelj, proti vzhodu, do prvega križišča in potem levo v smeri izvira Hublja. Za ogrevanje nas kmalu pričaka krajši klanec, ki se konča pri kraškem izviru te mrzle reke, kot so Hubelj poimenovali že stari Rimljani. Od tam se cesta spusti v vas Lokavec, kjer se začnemo strmo vzpenjati proti Predmeji. Na 8 km dolgem klancu bomo premagali 700 m višinske razlike. Vmes, na novem delu poti, klanec malce popusti. Pri vodnjaku, kjer si lahko natočimo svežo vodo, pa se začne spet strmo vzpenjati. Malo pod vrhom pridemo do strmih kamnitih pobočji Čavna. Tam se cesta zoži in nas pelje skozi ročno izklesane kamnite tunele.
Kmalu pridemo do Predmeje, kjer sledimo tablam, ki nas usmerijo desno proti Colu. Čez nekaj ovinkov pridemo do razgledne točke pri spomeniku Materi Gorjanki, kjer se nam odpre lep pogled na zgornjo Vipavsko dolino in Nanoško planoto v ozadju. Cesta se od tam naprej vije od vasi do vasi po planoti Gora. V vasi Kovk lahko skrenemo s poti in se vzpnemo še do Sinjega vrha, kjer bomo nagrajeni z razgledom na celotno Vipavsko dolino, Kras ter Jadransko morje. Ob poti od vasi Kovk proti vasi Gozd bomo naleteli na kraški pojav škraplje, podolgovate žlebove v apnencu, ki nastanejo pod vplivom tekoče vode. Škraplje so naravni spomenik državnega pomena.
Od tam sledi spust skozi vas Gozd proti Colu, kjer zavijemo desno proti Ajdovščini. S Cola je še 8 km dolg spust do Ajdovščine.
Trnovski gozd
DOLŽINA
29 km
Vzpon
750 m
Spust
750 m
asfalt
21 %
neutrjeno
79 %
VRSTA POTI
lokalna
ZAHTEVNOST POTI
srednje zahtevna
AKTIVNOST
gravel
Opis poti
Kolesarski pobeg pred poletno vročino
Trnovski gozd je prepleten z lepo urejenimi gozdnimi potmi, idealnimi za kolesarjenje v toplih poletnih dneh, ko je v dolini prevroče. Postanek v eni izmed planinskih koč in obisk velike ledene jame v Paradani bosta ta kolesarski izlet spremenila v nepozabno doživetje.
Iz vasi Predmeja, kjer je urejeno parkirišče, nas pot pelje proti Lokvam, kamor nas na križišču usmerijo table. V senci Trnovskega gozda se začnemo počasi vzpenjati. Sledimo tablam za Čaven, ki nas z glavne cestne povezave Predmeja–Lokve usmerijo na levo. Malo pred planinsko kočo Antona Bavčerja se nam odpre lep pogled na zgornjo Vipavsko dolino. Za kočo se pot razcepi, mi se držimo leve. Poti sledimo skozi gozd dobrih 6 km in nato zavijemo na desno proti Mali Lazni, veliki jasi sredi Trnovskega gozda. Tam se držimo desne, kjer nas table usmerijo proti Paradani – Veliki ledenici. Ko pridemo do odcepa za Paradano, sestopimo s kolesa in se peš odpravimo do vhoda v jamo. Med hojo proti vhodu čutimo, kako kako temperatura počasi pada zaradi toplotne inverzije. Ob vhodu v jamo je v poletnem času komaj nekaj stopinj nad lediščem.
Od odcepa za Ledenico sledi krajši vzpon do križišča poti, kjer zavijemo na desno. Od tu se začnemo spuščati v smeri Predmeje. Pri večjem parkirišču pod Iztokovo kočo pod Golaki sledimo markacijam za Predmejo, kjer našo pot zaključimo.
Nanos
DOLŽINA
45 km
Vzpon
1350 m
Spust
1350 m
asfalt
72 %
neutrjeno
28 %
VRSTA POTI
lokalna
ZAHTEVNOST POTI
zahtevna
AKTIVNOST
gorsko
Opis poti
Nepozabni razgledi preko gorskih travnikov
Krožna kolesarska tura z vzponom na vrh Nanosa (1240 m). Nepozabni razgledi in lepo urejene makadamske poti čez gorske travnike in skozi bukove gozdove bodo navdušile tudi najbolj zahtevne kolesarske navdušence.
Kolesarsko potepanje začnemo pred baročnim Lanthierijevim dvorcem v središču slikovitega mesteca Vipava. Od tam se skozi drevored peljemo proti vzhodu, v smeri Ljubljane. Kmalu za vasjo Podnanos je odcep na levo proti Nanosu. Tam se začne 8 km strmega vzpona do lovske koče Nanos. Malo naprej od koče preide cesta z asfalta na makadam. Kmalu se začnemo vzpenjati proti Vojkovi koči na vrhu Nanosa (1240 m), kjer si po dolgem vzponu lahko privoščimo malico. Z vrha Nanosa, zelo priljubljene pohodniške točke, se nam odpre pogled na Vipavsko dolino, Kras, Jadransko morje, Ljubljansko kotlino in Julijske Alpe. Od tu se zdi, da imamo celotno Slovenijo na dosegu roke.
Od Vojkove koče se spustimo proti zahodu ter nato zavijemo na desno v smeri Abrama. Sledi še krajši vzpon po klancu, ki nas pripelje do priljubljene turistične kmetije Abram. Od tam se začnemo skozi bukov gozd spuščati proti Sanaborju. V vasi zavijemo na levo in nato kmalu še enkrat na levo, od koder se spustimo v vas Vrhpolje, ki je znana po pridelavi odličnega vina. Iz vasi Vrhpolje pa je le še kratka pot do našega izhodišča v Vipavi.